-
1 way
[wei] 1. noun1) (an opening or passageway: This is the way in/out; There's no way through.) prehod2) (a route, direction etc: Which way shall we go?; Which is the way to Princes Street?; His house is on the way from here to the school; Will you be able to find your/the way to my house?; Your house is on my way home; The errand took me out of my way; a motorway.) pot; smer3) (used in the names of roads: His address is 21 Melville Way.) cesta4) (a distance: It's a long way to the school; The nearest shops are only a short way away.) pot5) (a method or manner: What is the easiest way to write a book?; I know a good way of doing it; He's got a funny way of talking; This is the quickest way to chop onions.) način6) (an aspect or side of something: In some ways this job is quite difficult; In a way I feel sorry for him.) ozir7) (a characteristic of behaviour; a habit: He has some rather unpleasant ways.) navada8) (used with many verbs to give the idea of progressing or moving: He pushed his way through the crowd; They soon ate their way through the food.) pot2. adverb((especially American) by a long distance or time; far: The winner finished the race way ahead of the other competitors; It's way past your bedtime.) daleč- wayfarer- wayside
- be/get on one's way
- by the way
- fall by the wayside
- get/have one's own way
- get into / out of the way of doing something
- get into / out of the way of something
- go out of one's way
- have a way with
- have it one's own way
- in a bad way
- in
- out of the/someone's way
- lose one's way
- make one's way
- make way for
- make way
- under way
- way of life
- ways and means* * *I [wéi]nounpot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer; nautical kurzway out — izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figuratively priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; colloquially okolica, stran; figuratively pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; nautical plural grede za spuščanje ladje v vodo, sankeany way — vsekakor, v vsakem primeruby way of — na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradiby the way — mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajnoin a way — nekako, na neki način, ne popolnomain a small way — skromno, brez pretenzij, ponižnoone way or another — tako ali tako, kakorkoli, nekakoover the way — na drugi strani (poti), čez cestothe other way round — v obratni smeri, narobe, (ravno) obratnounder way nautical na poti, na vožnjithe way of the world — tok, način življenja, ukoreninjen običajthe way of the cross religion križev potno way inferior — nikakor ne slabši, neznatnejšithe good old ways — dobri, stari običajihigh way — glavna cesta, državna cesta; figuratively običajni način delovanjalion in the way — zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)permanent way railway tir, tračnicepermanent-way man railway progovni delavecnothing out of the way — nič posebnega (nenavadnega, izrednega)this way please! — semkaj, za menoj, prosim!this is not in my way — to ni moja stroka, s tem se ne bavimto be in the family way — biti noseča, pričakovati otrokato be in s.o.'s way — biti komu napoti, motiti kogato be on the way — biti na poti, približevati seto be in a way colloquially biti vznemirjen, razburjento clear the way — umakniti se s poti, dati prost prehodto come ( —ali to fall) in s.o.'s way — srečati koga, naleteti na kogato get in the way — biti napoti, zapreti pot, oviratito get in the way of s.th. — razumeti kajto get out of the way — iti s poti, umakniti se (s poti)to give way — umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustitito force one's way — izsiliti, utreti si potto go one's way — oditi, iti po svoji potito go ( —ali to take) one's own way — iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugihto go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figuratively umretiyou can't have it both ways — ne moreš imeti obojega; figuratively ne more biti volk sit in koza celato have one's own way — delati po svoji glavi; doseči to, kar želimoto look s.o.'s way — gledati proti komuto lose way — izgubiti, zmanjšati hitrostto lose one's way — zaiti, izgubiti seto make way — napredovati; figuratively prodreti, uspetito make one's own way — iti po svoji poti, oditito make the best of one's way — iti čim hitreje, pohitetito put o.s. out of the way — truditi se, da(ja)ti si trudato put s.o. out of the way — spraviti koga s poti, tajno ubiti kogato see a way out — videti pot (izhod, neko možnost)to stand in the way of s.o. — ovirati koga, zastaviti komu potto work one's way — študirati, preživljati se z delomII [wéi]transitive verbizuriti (konja) za hojo ali ježo po cestiIII [wéi]adverb colloquially daleč -
2 stand
[stænd] 1. past tense, past participle - stood; verb1) (to be in an upright position, not sitting or lying: His leg was so painful that he could hardly stand; After the storm, few trees were left standing.) stati2) ((often with up) to rise to the feet: He pushed back his chair and stood up; Some people like to stand (up) when the National Anthem is played.) vstati3) (to remain motionless: The train stood for an hour outside Newcastle.) stati4) (to remain unchanged: This law still stands.) veljati5) (to be in or have a particular place: There is now a factory where our house once stood.) stati6) (to be in a particular state, condition or situation: As matters stand, we can do nothing to help; How do you stand financially?) stati7) (to accept or offer oneself for a particular position etc: He is standing as Parliamentary candidate for our district.) kandidirati8) (to put in a particular position, especially upright: He picked up the fallen chair and stood it beside the table.) postaviti9) (to undergo or endure: He will stand (his) trial for murder; I can't stand her rudeness any longer.) prestati; prenašati10) (to pay for (a meal etc) for (a person): Let me stand you a drink!) dati za2. noun1) (a position or place in which to stand ready to fight etc, or an act of fighting etc: The guard took up his stand at the gate; I shall make a stand for what I believe is right.) položaj2) (an object, especially a piece of furniture, for holding or supporting something: a coat-stand; The sculpture had been removed from its stand for cleaning.) stojalo3) (a stall where goods are displayed for sale or advertisement.) stojnica4) (a large structure beside a football pitch, race course etc with rows of seats for spectators: The stand was crowded.) tribuna5) ((American) a witness box in a law court.) prostor za priče•- standing 3. noun1) (time of lasting: an agreement of long standing.) trajanje2) (rank or reputation: a diplomat of high standing.) ugled•- stand-by4. adjective((of an airline passenger or ticket) costing or paying less than the usual fare, as the passenger does not book a seat for a particular flight, but waits for the first available seat.) na čakalnem seznamu5. adverb(travelling in this way: It costs a lot less to travel stand-by.) potovati v aranžmaju stand-by- stand-in- standing-room
- make someone's hair stand on end
- stand aside
- stand back
- stand by
- stand down
- stand fast/firm
- stand for
- stand in
- stand on one's own two feet
- stand on one's own feet
- stand out
- stand over
- stand up for
- stand up to* * *I [stænd]nounstanje (na nogah), položaj, mesto; stališče; tribuna, oder; stojnica, začasna prodajalna na trgu; stojalo, mizica, regal, polica; photography stativ; postaja, postajališče, parkirni prostor za taksije; zastoj (tudi figuratively), ustavitev, odpor; theatre gostovanje igralcev, trajanje gostovanja; American (še) nepožeto žito; (še) neposekan gozd; zajezena voda; obsolete garnitura; obsolete dialectal roj (čebel), history krdelo (vojakov); juridically American prostor za pričea stand of arms — popolna oprema z orožjem za vojaka, puška s priborombook-stand — stojnica, kiosk za prodajo knjiggrand stand — uradna (glavna) tribuna (na tekmah, dirkah itd.)news stand American kiosk za prodajo časopisovone-night stand theatre enkratno (igralsko) gostovanjeto be at a stand obsolete odreveneti, obstrmeti (od začudenja), biti zbegan, zmedento be brought (to come) to a stand — ustaviti se, zastati, obstatito bring to a stand — (za)ustaviti, privesti do ustavitve, do zastojato make a stand — upirati se, ustavljati se (čemu)he took his stand on the letter figuratively oprl, skliceval se je na pismoto take the stand American juridically nastopiti kot priča, potrditi s prisego (on s.th. kaj)II [stænd]1.intransitive verbstati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se ( for za); zagovarjati ( for kaj); zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati ( against čemu), upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa), ustrašiti se; sestajati (in iz); skladati se, biti v skladu ( with z); kandidirati, biti kandidat ( for za); nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru); colloquially stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti; nautical pluti, držati se določene smeri (for, to proti); stopiti ( back nazaj)stand! — stoj!stand at ease! military voljno!stand fast! military British English mirno!, military American vod, stoj!to stand aghast — zgroziti se, osupnitito stand against s.o. — postaviti se proti, uveljaviti se proti komuto stand at attention military stati v pozoruwe will stand by whatever he says — z vsem, kar bo rekel, bomo soglašalito stand corrected — uvideti, priznati svojo krivdoI won't stand for this American tega ne bom trpel (prenašal)to stand for s.o. (with s.o.) — potegniti se za koga, potegniti s komto stand gaping — stati in zijati, zijala prodajatito stand good — ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)to stand in line American stati in čakati v vrstito stand in terror of s.o. — bati se kogait stands me in 8 shillings a bottle colloquially steklenica me stane 8 šilingovto stand neutral — biti, ostati nevtralento stand on ceremony — paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašatito stand on one's own feet — stati na lastnih nogah, figuratively opravljati svoje zadeve brez tuje pomočistand on me for that slang zanesi se name glede tega!she stands over the girl while she does her homework — ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogoto stand pat slang ostati trdento stand the racket slang plačati ceno, globoto stand security (surety, sponsor) for s.o. — biti porok, jamčiti za kogato stand still — mirovati, ostati miren, ustaviti seto stand to one's guns (one's colours) figuratively trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), military držati postojankoto stand to one's oars — pošteno, krepko zaveslatito stand to it that... — vztrajati na tem, da...to stand upon one's trial juridically stati, biti pred sodiščemto stand (a) watch nautical , to stand guard military biti na stražito stand well with s.o. — dobro se razumeti (shajati) s komif it stands with honour — če se sklada s častjo;2.transitive verbpostaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati; colloquially dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)to stand an assault — vzdržati, upreti se napaduto stand a drink colloquially dati za pijačoto stand a chance — imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)to stand the test — prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti seto stand one's trial — biti zaslišan pred sodiščcm; -
3 make
[meik] 1. past tense, past participle - made; verb1) (to create, form or produce: God made the Earth; She makes all her own clothes; He made it out of paper; to make a muddle/mess of the job; to make lunch/coffee; We made an arrangement/agreement/deal/bargain.) narediti2) (to compel, force or cause (a person or thing to do something): They made her do it; He made me laugh.) pripraviti koga do česa3) (to cause to be: I made it clear; You've made me very unhappy.) narediti4) (to gain or earn: He makes $100 a week; to make a profit.) zaslužiti5) ((of numbers etc) to add up to; to amount to: 2 and 2 make(s) 4.) znašati6) (to become, turn into, or be: He'll make an excellent teacher.) postati7) (to estimate as: I make the total 483.) oceniti8) (to appoint, or choose, as: He was made manager.) imenovati9) (used with many nouns to give a similar meaning to that of the verb from which the noun is formed: He made several attempts (= attempted several times); They made a left turn (= turned left); He made (= offered) a suggestion/proposal; Have you any comments to make?)2. noun(a (usually manufacturer's) brand: What make is your new car?) znamka- maker- making
- make-believe
- make-over
- makeshift
- make-up
- have the makings of
- in the making
- make a/one's bed
- make believe
- make do
- make for
- make it
- make it up
- make something of something
- make of something
- make something of
- make of
- make out
- make over
- make up
- make up for
- make up one's mind
- make up to* * *I [méik]noundelo, izdelovanje; economy izdelek, fabrikat, proizvod, (tovarniška) znamka; kroj, fasona; technical vrsta, oblika, tip, proizvodnja; postava, stas; zgradba (zgodbe); electrical spoj, kontakt; napoved aduta (bridge), mešanje kartof best English make — najboljše angl. kvaliteteelectrical to be at make — biti spojenslang to be on the make — biti na lovu za denarjem, za dobičkom; vzpenjati se (družbeno)British English nautical make and mend — prost čas za mornarjeII [méik]1.transitive verbdelati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz); predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v); pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti; figuratively napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.); povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti ( she ŋs him a good wife); znesti, znašati; imenovati za ( he was made a general); (z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk); meniti, misliti, predstavljati si ( what do you make of it); colloquially imeti koga za kaj ( I make him an honest man); zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot); slang zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči; nautical zagledati (kopno); British English jesti; imeti (govor); mešati karte; electrical spojiti American slang identificirati koga;2.intransitive verbnameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to); nastopiti (plima), naraščati (voda); figuratively povzročiti, pripeljati doto make allowance for — upoštevati, biti uvidevento make amends for — odškodovati, oddolžiti se za kajto make as if ( —ali as though) — pretvarjati se, hlinitias you make your bed so you must lie upon it — kakor boš postlal, tako bož ležalto make believe — pretvarjati se, hlinitito make a bid for — truditi se za, potegovati se za kajto make bold — drzniti si, upati sito make no bones about — povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kajto make or break s.o. — pripeljati koga do uspeha ali polomato make a clean breast of — priznati, olajšati si srceto make the best of — izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čimto make clear — objasniti, razložitito make the door upon s.o. — zapreti komu vratato make a difference to — biti važno, spremeniti stvarto make both ends meet — shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkomto make eyes at — spogledovati se, zaljubljeno koga gledatito make excuses — opravičevati se, izgovarjati se, izvijati seto make an exhibition of o.s. — spozabiti seto make a fool of o.s. — biti za norcato make a fool of s.o. — imeti koga za norcato make free with — brez zadrege uporabljati, razpolagati s čimto make fun ( —ali game) of — zasmehovati koga, zafrkavatito make s.th. good — povrniti, kriti, nadoknaditito make a hash of — pokvariti, zavozlati (zgodbo)American to make a hit — postati popularento make o.s. at home — biti kakor domaAmerican to make it — uspetinautical to make it so — izvršiti nalogto make it hot for s.o. — naščuvati javnost proti komu, preganjati kogato make things humorously gladko izpeljati (da teče kot po maslu)to make known — sporočiti, objavitito make land — zagledati kopno, pripluti v pristaniščeto make light ( —ali little) of — podcenjevati, nalahko jematislang to make like — posnematito make one's own life — živeti svoje življenje, hoditi svojo potto make love to — ljubimkati, spolno občevati s komto make one's mark — napraviti karijero, izkazati seto make merry — hrupno proslavljati, bučno se veselitito make minoemeat of — izpodbiti, popolnoma premagatito make money — dobro zaslužiti, obogatetito make s.o.'s mouth water — vzbuditi zavist ali željoto make move — lotiti se česa, odpraviti se, krenitito make much of — ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristito make a name for o.s. — napraviti si imeto make a noise in the world — postati slaven, zaslovetito make nothing of — ne razumeti, biti zmedento make of — tolmačiti, razlagati sito make the pace — voditi, diktirati tempoto make passes at — objemati, ljubkovati, dvoritito make one's pile — obogateti, spraviti denar na kupto make a plunge — lotiti se brez pomisleka, visoko stavitinautical to make port — pripluti v pristaniščeto make a point of — vztrajati pri čem, predvsem se potruditito make a practice of — imeti navado, navaditi seto make a racket — biti zelo hrupen, razgrajatito make sail — odpluti, odjadratito make o.s. scarce — izginitito make no secret of — ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedatito make shift with — pomagati si, nekako ureditito make s.o. sit up — koga zelo presenetitito make s.o. sore — razjeziti koganautical to make sternway — ritensko pluti, zaostajati, nazadovatito make a stand — zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)to make a clean sweep of — dobro pomesti, vse odstranitito make a touch — sposoditi si, poskušati si sposoditito make hacks for — odpraviti se kam, napotiti seAmerican to make the team — biti sprejet v moštvoto make a trial of — poskusiti, preizkusiti kajto make o.s. understood — jasno se izrazitito make way — utreti si pot, napredovatito make s.o. out of his wits — spraviti koga ob pamet -
4 face
[feis] 1. noun1) (the front part of the head, from forehead to chin: a beautiful face.) obraz2) (a surface especially the front surface: a rock face.) sprednja stran3) (in mining, the end of a tunnel etc where work is being done: a coal face.) (rudniško) čelo2. verb1) (to be opposite to: My house faces the park.) gledati na2) (to turn, stand etc in the direction of: She faced him across the desk.) soočiti se3) (to meet or accept boldly: to face one's fate.) spoprijeti se•- - faced- facial
- facing
- facecloth
- facelift
- face-powder
- face-saving
- face value
- at face value
- face the music
- face to face
- face up to
- in the face of
- lose face
- make/pull a face
- on the face of it
- put a good face on it
- save one's face* * *I [feis]nounobraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica; figuratively predrznost, nesramnost; brušena ploskevbefore the face of — v navzočnosti, pred (kom)to draw ( —ali pull, wear) a long face — biti videti potrt, kislo se držatiin the face of day — ob belem dnevu; odkritoto fly in (to) the face of s.o. — upreti se komu, razjeziti, razžaliti ganautical guide face — drsa zaporeto have the face to (do s.th.) — upati, drzniti si (kaj storiti)in (the) face of — vpričo, neglede na, vkljubto look in the face of s.o. — drzno koga gledatito make a wry face at s.th. — kislo kaj gledatiface to face with — naravnost, osebno, pred, vpričoon the face of it — očitno, na prvi pogledto put a new face on s.th. — postaviti kaj v drugo lučto set one's face against s.th. — upirati se čemuto shut the door in one's face — preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrtato show one's face — priti, prikazati seto s.o.'s face — odkrito, v navzočnosti kogato tell straight to s.o.'s face — naravnost komu povedatito throw s.th. in s.o.'s face — očitati, oponašati komu kajII [feis]1.transitive verbkljubovati, upirati se, spoprijeti se; soočiti; sprijazniti se, prenesti; obložiti, prevleči, pokriti; ostružiti, zgladiti;2.intransitive verbbiti obrnjen protimilitary obrniti se; American to face the music — prenesti očitke, sprijazniti se, ne pokazati strahuto face s.th. out — sam si pomagati v težavah, premagati kaj -
5 look
[luk] 1. verb1) (to turn the eyes in a certain direction so as to see, to find, to express etc: He looked out of the window; I've looked everywhere, but I can't find him; He looked at me (angrily).) pogledati2) (to seem: It looks as if it's going to rain; She looks sad.) zdeti se3) (to face: The house looks west.) gledati2. noun1) (the act of looking or seeing: Let me have a look!) pogled2) (a glance: a look of surprise.) pogled3) (appearance: The house had a look of neglect.) videz•- - looking
- looks
- looker-on
- looking-glass
- lookout
- by the looks of
- by the look of
- look after
- look ahead
- look down one's nose at
- look down on
- look for
- look forward to
- look here!
- look in on
- look into
- look on
- look out
- look out!
- look over
- look through
- look up
- look up to* * *I [luk]nounpogled (at); (singular ali plural) izraz (obraza), videz, podobato give s.th. a second look — še enkrat ali natančneje kaj pogledatiII [luk]1.intransitive verbgledati, pogledati, motriti, ogledovati (at); colloquially strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj); figuratively obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at); paziti (to na) skrbeti ( that da) gledati ( that da how kako); upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards);2.transitive verbgledati, pogledati, (s pogledom) izrazitilook here! — poglej, poslušaj!don't look like that — ne glej tako, ne delaj takega obrazalook and see — sam poglej, sam se prepričajlook you! — pomisli!, pazi!, glej!it looks as if ( —ali as though) — videti je, ko da bito look o.s. again — popraviti se (po bolezni itd.)to look black (at s.o.) — biti videti jezen (mrko koga gledati)to look blue — biti videti otožen, nesrečento look back — nazaj pogledati, pomisliti nahe looks as if butter wouldn't melt in his mouth — videti je, ko da ne bi znal do pet štetito look compassion at s.o. — sočutno koga gledatito look daggers at s.o. — z očmi koga prebadatito look s.o. in the eyes — gledati komu v očito look in the face — pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi lučito look a gift horse in the mouth — ali to look a horse trade in the tushes — gledati podarjenemu konju na zobeto look like — biti videti kot, biti podobenhe looks like winning — kaže, da bo zmagalI look to live many years here — pričakujem, da bom dolgo živel tukajto look one's last at s.o. — zadnjič koga pogledatilook before you leap — ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storišto look sharp — ( with) pohiteti, podvizati se (s čim)to look small — pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis -
6 round
1. adjective1) (shaped like a circle or globe: a round hole; a round stone; This plate isn't quite round.) okrogel2) (rather fat; plump: a round face.) okrogel2. adverb1) (in the opposite direction: He turned round.) (na)okoli2) (in a circle: They all stood round and listened; A wheel goes round; All (the) year round.) v krogu3) (from one person to another: They passed the letter round; The news went round.) naokrog4) (from place to place: We drove round for a while.) naokoli5) (in circumference: The tree measured two metres round.) po obodu6) (to a particular place, usually a person's home: Are you coming round (to our house) tonight?) naokoli3. preposition1) (on all sides of: There was a wall round the garden; He looked round the room.) okoli2) (passing all sides of (and returning to the starting-place): They ran round the tree.) okoli3) (changing direction at: He came round the corner.) okoli4) (in or to all parts of: The news spread all round the town.) po4. noun1) (a complete circuit: a round of drinks (= one for everyone present); a round of golf.) krog, runda2) (a regular journey one takes to do one's work: a postman's round.) obhod3) (a burst of cheering, shooting etc: They gave him a round of applause; The soldier fired several rounds.) salva4) (a single bullet, shell etc: five hundred rounds of ammunition.) krogla5) (a stage in a competition etc: The winners of the first round will go through to the next.) runda6) (a type of song sung by several singers singing the same tune starting in succession.) kratki kanon5. verb(to go round: The car rounded the corner.) zaviti okoli- rounded- roundly
- roundness
- rounds
- all-round
- all-rounder
- roundabout 6. adjective(not direct: a roundabout route.) ovinkast, daljši- round-shouldered
- round trip
- all round
- round about
- round off
- round on
- round up* * *I [ráund]adjectiveokrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušenat a round pace (rate) — s krepkim korakom, hitro, nagloin round figures (numbers) — v celih številih; v okroglih, približnih številkahin a round voice — s krepkim, polnim glasoma round robin figuratively protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)a round sum — okrogla, znatna, precejšnja vsotaa round-trip ticket American vozovnica za krožno potovanje; American povratna vozovnicaa round, unvarnished tale — popolna, neolepšana resnicaa round vowel — zaokrožen samoglasnik (o, u)to be round with s.o. — biti odkrit, pošten do kogaII [ráund]nounoblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah); military naboj, granata, salva; figuratively salva smeha, odobravanja; hunting strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni; music pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri koluround of pleasures — potovanje za zabavo; vrsta zabavthe daily round — običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutinato dance in a round — plesati v krogu, plesati koloto make (to go) one's rounds — obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhodIII [ráund]adverb (na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoliround and round — nepretrgoma, neprestano, velikokratround about! — na levo krog!all-round — naokoli, brez razlike, vsi po vrstiall the country round — po vsej deželi, zemljito ask s.o. round — povabiti koga k sebito bring s.o. round — spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati kogato come (to be) round — kmalu, skoraj priti (biti)to go round — vrteti se v krogu, krožitito get s.o. round — prelisičiti, omrežiti, premamiti kogato hand round — podajati, porazdeliti okoliwhat are you hanging round for? — kaj čakaš tu? kaj delaš tu?to order glasses round — naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družboto send round the hat — (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevketo show s.o. round — okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kajto turn round — vrteti se, obrniti se, obračati seIV [ráund]prepositionokoli, okroground the bend slang nekoliko nor, prismojenround the clock — nepretrgano, non-stop, 2ɔ ur na danto take s.o. round the town — razkazovati komu mestoV [ráund]transitive verb & intransitive verbzaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) ( towards proti); obrniti se, ozreti seVI [ráund]intransitive verb & transitive verbobsolete šepniti, šepetatito round in s.o.'s ear — šepniti komu na uho -
7 eye
1. noun1) (the part of the body with which one sees: Open your eyes; She has blue eyes.) oko2) (anything like or suggesting an eye, eg the hole in a needle, the loop or ring into which a hook connects etc.) odprtina, luknja, uho3) (a talent for noticing and judging a particular type of thing: She has an eye for detail/colour/beauty.) oko2. verb(to look at, observe: The boys were eyeing the girls at the dance; The thief eyed the policeman warily.) opazovati- eyeball- eyebrow
- eye-catching
- eyelash
- eyelet
- eyelid
- eye-opener
- eye-piece
- eyeshadow
- eyesight
- eyesore
- eye-witness
- before/under one's very eyes
- be up to the eyes in
- close one's eyes to
- in the eyes of
- keep an eye on
- lay/set eyes on
- raise one's eyebrows
- see eye to eye
- with an eye to something
- with one's eyes open* * *I [ai]nounoko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru); figuratively namera; blesk diamanta; središče; American slang vohunblack eye — modrica, American porazby the eye — na oko, po videzuto cast sheep's eyes at s.o. — zaljubljeno koga gledatito clap an eye at s.o. — zagledati kogato catch the eyes of s.o. — s pogledom koga opozoritito close one's eyes to s.th. — zapirati oči pred čimto come to the eye of s.o. — pojaviti se pred komcolloquially to do in the eye — oslepariti, ukanitieasy on the eye — čeden, prijetento give an eye to — pogledati, popazitito have eyes at the back of one's head — imeti povsod oči, biti bisterto have an eye to s.th. — paziti na kajto keep one's weather eye open — oprezovati, budno pazitito make eyes at s.o. — spogledovati se s komto make s.o. open his eyes — hudo koga presenetitimy eye! — presneto!quick eye — oster vid, dar opazovanjamilitary eyes right! (left!, front!) — desno (levo, naravnost) glej!slang in a pig's eye — nikdardo you see any green in my eye? — mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?to see eye to eye with s.o. — popolnoma se strinjatito throw dust in the eyes of s.o. — vreči komu pesek v oči, slepiti gaII [ai]transitive verbgledati, opazovatito eye s.o. over, to eye s.o. head to foot — premeriti koga z očmi -
8 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z)
См. также в других словарях:
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilepíti — in prilépiti im, tudi prilépiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕst — a m (ȓ ŕ) 1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkritosŕčen — čna o prid., odkritosŕčnejši (ȓ) ki govori, ravna tako, kot v resnici misli, čuti: je odkritosrčen človek; proti njemu ni bila odkritosrčna // ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: odkritosrčne besede; odkritosrčna izpoved / pozdravil ga je … Slovar slovenskega knjižnega jezika